Sunday 25 January 2015

"Reklama" za mlade

Nočem ravno spodbujati bega možganov, vendar se mi zdi prav, da naredim nekaj reklame za (recimo da) dobro stvar, ki jo ponuja EU, to je EURES. Gre za evropsko zaposlitveno mrežo, ki spodbuja odprt evropski trg dela, oziroma brezskrbno delo v ostalih članicah EU.
Za EURES sem prvič slučajno (zato sem se odločil za to reklamo) slišal nedolgo pred odhodom v tujino, ko sem se pri evropski svetovalki na zavodu za zaposlovanje posvetoval glede slučajnih nevšečnosti na katere bi lahko naletel pri delu v tujini (ja, tudi jaz nisem brezskrben).
OK, nazaj k bistvu. Prek EURES-a si lahko pomagate pri iskanju dela v tujini (tega sicer nisem potreboval), poleg tega pa si prek evropskih skladov mladi lahko prislužijo tudi nekaj subvencij za zaposlitveni razgovor (stroški prevoza) in nadomestek za preselitev. Obstajajo tudi razne ponudbe za poklicna usposabljanja v tujini, subvencije za jezikovne tečaje itd., več v spodnjih povezavah.

EURES, domača stran EURES-a.
Tvoja prva zaposlitev EURES, bolj uporabna stran, z vsemi povezavami do ugodnosti + več informacij, malo pobrskajte.

Glede subvencij je treba biti previden le pri pravočasni oddaji vlog (za subvencijo za zaposlitveni razgovor sem bil prepozen, razlog tiči v tem, da sem za vse skupaj izvedel prepozno), zato pa mi je uspelo prejšnji teden pridobiti 1000€ za preselitev. Samo zato, ker prvič delam v tujini, sem mlajši kot 30 let in bom delal vsaj 6 mesecev (to so vsi pogoji za pridobitev subvencije). Splača se.
Tudi na zavodu za zaposlovanje se splača postavljati vprašanja glede dela doma in v tujini, vsi zaposleni s katerimi sem imel opravka, so pripravljeni pomagati, tako da ni vse črno kot ljudje pravijo. Samo ne jim hodit jokat, da samo za vas ni nobene službe in da je Slovenija zanič, pa bo vse v redu.


Konec reklame, še nekaj stavkov glede dogajanja na Shetlandskih otokih v zadnjih tednih.
Po zelo mirnem začetku dela (konec praznikov), se zaposleni odpravljajo na zaslužene dopuste. To pomeni tudi, da moram nadomeščati manjkajoča mesta v drugem hotelu (Shetland Hotel), ki je večji, prav tako restavracija in kuhinja, s tem pa več dela zame. Poglejmo rajši na pozitivno stran - še več novih ljudi, še več narodov (od prvega naštevanja narodnosti, sem do sedaj delal še s ljudmi iz Južnoafriške Republike, Kenije, Švedske, Litve in Latvije, mogoče sem na koga pozabil).
Čez dva dni nas v Lerwicku čaka Up Helly Aa (največji festival ognja v Evropi - vikinška tradicija, bradati meščani se napravijo v vikinge z vso bojno opremo in baklami, na koncu zažgejo vikinško ladjo, katero so gradili celo leto). Posledica festivala je tudi več dela v kuhinji, tako da bom zaradi dela glavni del festivala zamudil... Najbrž zato tudi ne bom ravno veliko poročal o festivalu, za tiste, ki pa vas vseeno zanima več o poteku festivala, pa dodajam povezavo do internetnega prenosa festivala - Up Helly Aa v živo (v torek 27.1., cel dan).

Včeraj sem bil na poldnevnem izletu, zopet na otoku Bressay (prost dan, spal sem do desetih, nato pa ugotovil, da je zunaj nepričakovano lepo vreme, zato sem stekel na trajekt in izkoristil preostale 4 ure sonca), kjer sem zopet srečal isti par kot prvič. Povedala sta mi, da imajo konec februarja tudi oni svoj lokalni mini Up Helly Aa, kjer vsak obiskovalec dobi svojo baklo in postane del festivala. Če takrat ne bom delal, bo vsekakor sledila reportaža.
Še nekaj fotografij z včerajšnjega izleta:

Na vrhu otoka (pri tistih antenah, ki jih lahko vidite na nekaterih slikah iz prejšnjih člankov), Ward of Bressay, 227m. Najvišje odkar sem na Shetlandskih otokih.
200 metrov višje, veter, sneg in mraz.
2. vrh z opazovalnico iz 1. svet. vojne. Domačini so me že malce razsvetlili, da so bili tudi Shetlandski otoki vpleteni v obe svetovni vojni (sam pač nisem imel občutka, kakšno povezavo imajo lahko te otoki s svetovno vojno), seveda zaradi primerne taktične lege v severnih vodah.
Pogled proti Lerwicku na drugo stran
Tudi Shetlandci poznajo bosansko klimo
Ceste so prazne. Nič čudnega, ko pa na otoku živi samo približno 350 ljudi, od katerih večina vsak dan hodi na delo in v šolo v Lerwick. Zato določenih ljudi tudi ni težko srečati ob vsakem obisku otoka.
Še vedno dezertiran otok Noss. Upam, da bo čoln tja vozil še preden odidem domov.


No comments:

Post a Comment