Blog še živi, samo jaz malo manj pišem... razlog: ni posebnega dogajanja. Bom pa zato našteval vtise.
Prvi šok na delu (in tudi na splošno v Lerwicku) - mednarodnost zaposlenih! Pričakoval sem, da poleg Britancev in mene ne bo preveč tujcev, v resnici pa zgleda kot zelo majhen London (OK, tu je več Škotov kot v Londonu Angležev...). Zaenkrat sem samo med sodelavci spoznal ljudi iz Španije, Portugalske, Italije, Madžarske, Poljske, Romunije, Bolgarije, Grčije, Pakistana, Hong Konga, Malezije, Filipinov... najbrž še od kod drugod. Bojda nisem niti prvi Slovenec, ki dela v tem hotelu, med drugim se je ena od Slovenk tudi poročila in ustalila na Shetlandskih otokih (pa tudi v tem ni edina).
S pravimi domačini (razen nekaterih sodelavcev) še nisem imel kontakta, na to še čakam, iščem načine kako najlažje priti v kontakt (zaenkrat razmišljam o Couchsurfingu...), neuspešno sem kontakt že iskal v lokalnem "Welcome Pointu" (točka, kjer si lahko tujci poiščejo pomoč glede življenja na otokih, bolj kot meni namenjena tistim, ki imajo težave s službo, nastanitvijo, jezikom...).
Vreme. Zelo grdo (20%), zelo lepo (20%), ali pa oblačno (60%). Ko je neurje, se s težavo prebijem do hotela (veter + dež = klofutanje po obrazu, boli, čisto zares), po neurju je vedno izjemno lepo. Običajno pa je oblačno, dežja v velikih količinah niti ni, še najbolj moteč je veter, ki te ovira med hojo (da ne govorim, kako je šele pri teku).
Sicer pa, ko se opremiš z nepremočljivo budno in nepremočljivimi hlačami, niti ni tako hudo, se kar hitro navadiš (aja, temperatura je že 3 tedne 24h/dan 10
°C +- 2, zebe me ne).
Tudi dnevi so iz dneva v dan občutno krajši, ker delam veliko, mi počasi primanjkuje dnevne svetlobe, krize pa še ni.
Posebnega dogajanja pričakovano ni, 1. in 5. novembra je bilo nekaj kresov in ognjemeta (ne razumem zakaj 1., 5. pa zaradi
Guya Fawkesa).
Dneve pa si poleg dela, vse več teka in sprehajanja, branja knjig (sem že član Shetlandske knjižnice, zastonj, to!), gledanjem filmov in risank, krajšam tudi z igranjem nogometa v dveh skupinah.
1. skupina: zame najbolj mednaroden nogomet do sedaj, igranje s sodelavci v lokalnem športnem centru Clickmin;
2. skupina: igranje z učitelji lokalne srednje šole (Anderson High School), v dvorani te šole.
Energije za kaj več pa primanjkuje, saj je delo bolj fizično naporno kot sem pričakoval, vse me boli. Ampak bo že, malce se bo treba utrditi :) Se pa na novo odprtem bančnem računu že pridno nabirajo funti.
Mesto Lerwick pa tudi ni razočaralo, več o samem mestu bom pa poskusil napisati v kakem drugem članku, vse ob pravem času, do takrat pa samo nekaj fotografij:
 |
| Lerwick z JZ smeri |
 |
| Pogled prek pokopališča na otok Bressay na vzhodu |
 |
| Rt Lerwiškega polotoka (The Knob) |
 |
| Službena pot |
 |
| Večerni sprehod okoli lokalnega jezera Clickmin z osvetljeno istoimensko trdnjavo |
 |
| Pogled proti Lerwicku z lokalnega griča na zahodu, v ozadju otok Bressay |
 |
| Moja sobica :) |
