Thursday 25 December 2014

Veseli december

Ne preveč vesel, ker je v kuhinji še več dela kot ponavadi (božična kosila in večerje gredo kot po maslu od 1. decembra dalje...).
Če dodam še to, da so se dnevi že skrajšali do najkrajšega, lahko rečem, da sem decembra večinoma samo delal, nič časa za izlete :( Poleg dela pa gledanje filmov in branje knjig v topli sobi. 
Kadar mi uspe biti prost v času, ko je zunaj še svetlo in po možnosti ni prehuda nevihta (tudi te so v tem času vse hujše - v slabših dnevih poleg močnega vetra tudi nekajkrat na dan sodra, leti in plovbe odpovedane, nekako postanemo odrezani od preostalega sveta, vsaj kar se transporta tiče), se odpravim celo teči.
Enkrat se mi je celo posrečilo imeti prost delovni dan ravno na dan lokalne tekme cestnih tekačev in kot (edini) slovenski tekač sem dosegel 2. mesto! Konkurenca res ni bila prehuda, hujše je bilo seveda vreme. In klanci. Tek v vetru s sodro navkreber pač ni teku podoben, vendar vseeno po svoje zabaven. Zabavna je tudi celotna organizacija teka: Najprej kar v kuhinji doma pri organizatorju plačaš 2 funta za štartnino. Sledi glavni del - tek po neoznačeni progi (polovica proge je kar po nezaprti glavni cesti). Na koncu pa še pogostitev (juha, kuhano vino, peciva, torta; seveda spet kar v kuhinji) za katero poskrbi organizatorjeva žena. 
"Dokaz" 2. mesta. Če mi verjamete, da sem Tomas seveda. Sam sem se novega imena že privadil, saj mi v kuhinji vsi pravijo kar Thomas, nobenemu se ne da več mučiti z ž-jem.

Kar se samega dogajanja tiče, je to v tem mesecu res pravzaprav to, nič razburljivega. Sedaj je končno tu božič in nekaj malega počitnic, kmalu bo še novo leto, še več počitnic, nato pa naj bi se v kuhinji vse skupaj po novem letu umirilo in tudi dnevi se bodo daljšali, kar pomeni - več izletov.

Miklavž vedno najde ta pridne :D

Kaj pa božič? Dobili smo neverjetno božičnico - vsak svojo mini čokoladico in pa najverjetneje najslabše, oz. zelo malo verjetno najboljše darilo: listek za loto. Sinoči je bil žreb in res je bilo najslabše darilo, hvala vodstvu hotela za čokoladico.
Prvič sem sam preživel božični večer in zaradi dobre vremenske napovedi sem se odpravil na lov za severnim sijem (aurora borealis). Po triurnem nočnem sprehodu/izgubljanju po neznanem težko prehodnem terenu  in preveč svetlobne onesnaženosti, obupam. Sija sem videl približno toliko, kot sem dobil denarja za božičnico. Nič. Več sreče (in slik) prihodnjič.

Vesel božič vsem!

Monday 1 December 2014

Izlet #2, otok #2

Otok številka 1 je seveda Mainland - otok na katerem se nahaja Lerwick, kjer živim jaz. Moja naloga pa je obiskati še čimveč ostalih otokov (Shetlandskih otokov je skupno okoli 100, od tega je nekaj zelo majhnih in nenaseljenih, brez povezave, vseh torej ne bom obiskal...).

Začel sem z najbližjim otokom, otok #2 - Bressay.
Zjutraj vstanem, 5 minut peš do trajekta, 7 minut vožnje in si že na drugi strani. Otok, znan tudi kot ščit lerwiškega pristanišča, je res blizu. Od tam naprej pa peš, čim hitreje, dnevi se še vedno krajšajo, tako da imam 7 ur časa, da prehodim čimveč. Odločim se za pohod ob obali v nasprotni smeri urinega kazalca, potem pa kakor daleč gre...

Prihod na Bressay ob sončnem vzhodu.

Slika info table, moj edini zemljevid

Svetilnik ob poti

Bolj na rob si nisem upal, je pa tukaj na sliki na stotine galebov (na žalost se jih ne vidi)

Druga stran otoka po barvi spominja na Mars... Vrh na katerem je antena, je tudi najvišja in razgledna točka otoka, moja destinacija ob mogočem naslednjem obisku otoka.

Prvič vidim slap, ki se izliva v morje.

Top iz 1. svetovne vojne na skrajnem jugu otoka, kasneje sem obiskal tudi podoben top na severni strani.
Lepo. V ozadju se vidi otok Noss, ki pa je dostopen samo poleti, ko na otok vozi ladjica. Celoten otok je naravni rezervat za ptice, bojda vreden obiska.

Pogled nazaj


Spomenik (Memorial Cairn) eni od mnogih ladijskih nesreč tu naokoli (že kar nekaj ladij je nasedlo samo na Bressayu

Old school graveyard (St. Marys Chapel)

Ogromna ovca čudne pasme
Sprehod uspešen, vreme večinoma sončno, imel sem možnost spoznati tudi par domačinov. Del poti sem prehodil z dvema domačinoma (edina človeka, ki sem jih srečal izven naselja!), res prijazna in prijetna za pogovor.
Čas za vrnitev na trajekt, ugotovim, da bom kakšnih 10 minut prepočasen, treba bo počakati na naslednji trajekt... a še v tistem trenutku poleg mene ustavi avto, v njem pa starejši gospod, ki pravi: "A greš na trajekt?" In že sva se skupaj peljala proti trajektu :) Ob poslavljanju mi ponudi še možnost vožnje z njegovim čolnom, v primeru, da se vrnem na Bressay in ga "slučajno" srečam.

To je to zaenkrat, 2/~100 otokov obiskana, sedaj pa na delo.