Veseli december

Ne preveč vesel, ker je v kuhinji še več dela kot ponavadi (božična kosila in večerje gredo kot po maslu od 1. decembra dalje...).

Če dodam še to, da so se dnevi že skrajšali do najkrajšega, lahko rečem, da sem decembra večinoma samo delal, nič časa za izlete :( Poleg dela pa gledanje filmov in branje knjig v topli sobi. 

Kadar mi uspe biti prost v času, ko je zunaj še svetlo in po možnosti ni prehuda nevihta (tudi te so v tem času vse hujše - v slabših dnevih poleg močnega vetra tudi nekajkrat na dan sodra, leti in plovbe odpovedane, nekako postanemo odrezani od preostalega sveta, vsaj kar se transporta tiče), se odpravim celo teči.

Enkrat se mi je celo posrečilo imeti prost delovni dan ravno na dan lokalne tekme cestnih tekačev in kot (edini) slovenski tekač sem dosegel 2. mesto! Konkurenca res ni bila prehuda, hujše je bilo seveda vreme. In klanci. Tek v vetru s sodro navkreber pač ni teku podoben, vendar vseeno po svoje zabaven. Zabavna je tudi celotna organizacija teka: Najprej kar v kuhinji doma pri organizatorju plačaš 2 funta za štartnino. Sledi glavni del - tek po neoznačeni progi (polovica proge je kar po nezaprti glavni cesti). Na koncu pa še pogostitev (juha, kuhano vino, peciva, torta; seveda spet kar v kuhinji) za katero poskrbi organizatorjeva žena. 

Bonus povezava do slik s teka: http://www.kevinajonesphotography.co.uk/p874066310/h3E07A020#h16a0d41

"Dokaz" 2. mesta. Če mi verjamete, da sem Tomas seveda. Sam sem se novega imena že privadil, saj mi v kuhinji vsi pravijo kar Thomas, nobenemu se ne da več mučiti z ž-jem.

Kar se samega dogajanja tiče, je to v tem mesecu res pravzaprav to, nič razburljivega. Sedaj je končno tu božič in nekaj malega počitnic, kmalu bo še novo leto, še več počitnic, nato pa naj bi se v kuhinji vse skupaj po novem letu umirilo in tudi dnevi se bodo daljšali, kar pomeni - več izletov.

Miklavž vedno najde ta pridne :D

Kaj pa božič? Dobili smo neverjetno božičnico - vsak svojo mini čokoladico in pa najverjetneje najslabše, oz. zelo malo verjetno najboljše darilo: listek za loto. Sinoči je bil žreb in res je bilo najslabše darilo, hvala vodstvu hotela za čokoladico.

Prvič sem sam preživel božični večer in zaradi dobre vremenske napovedi sem se odpravil na lov za severnim sijem (aurora borealis). Po triurnem nočnem sprehodu/izgubljanju po neznanem težko prehodnem terenu  in preveč svetlobne onesnaženosti, obupam. Sija sem videl približno toliko, kot sem dobil denarja za božičnico. Nič. Več sreče (in slik) prihodnjič.

Vesel božič vsem!

Izlet #2, otok #2

Otok številka 1 je seveda Mainland - otok na katerem se nahaja Lerwick, kjer živim jaz. Moja naloga pa je obiskati še čimveč ostalih otokov (Shetlandskih otokov je skupno okoli 100, od tega je nekaj zelo majhnih in nenaseljenih, brez povezave, vseh torej ne bom obiskal...).

Začel sem z najbližjim otokom, otok #2 - Bressay.
Zjutraj vstanem, 5 minut peš do trajekta, 7 minut vožnje in si že na drugi strani. Otok, znan tudi kot ščit lerwiškega pristanišča, je res blizu. Od tam naprej pa peš, čim hitreje, dnevi se še vedno krajšajo, tako da imam 7 ur časa, da prehodim čimveč. Odločim se za pohod ob obali v nasprotni smeri urinega kazalca, potem pa kakor daleč gre...

Prihod na Bressay ob sončnem vzhodu.

Slika info table, moj edini zemljevid

Svetilnik ob poti

Bolj na rob si nisem upal, je pa tukaj na sliki na stotine galebov (na žalost se jih ne vidi)

Druga stran otoka po barvi spominja na Mars... Vrh na katerem je antena, je tudi najvišja in razgledna točka otoka, moja destinacija ob mogočem naslednjem obisku otoka.

Prvič vidim slap, ki se izliva v morje.

Top iz 1. svetovne vojne na skrajnem jugu otoka, kasneje sem obiskal tudi podoben top na severni strani.

Lepo. V ozadju se vidi otok Noss, ki pa je dostopen samo poleti, ko na otok vozi ladjica. Celoten otok je naravni rezervat za ptice, bojda vreden obiska.

Pogled nazaj

Spomenik (Memorial Cairn) eni od mnogih ladijskih nesreč tu naokoli (že kar nekaj ladij je nasedlo samo na Bressayu

Old school graveyard (St. Marys Chapel)

Ogromna ovca čudne pasme

Sprehod uspešen, vreme večinoma sončno, imel sem možnost spoznati tudi par domačinov. Del poti sem prehodil z dvema domačinoma (edina človeka, ki sem jih srečal izven naselja!), res prijazna in prijetna za pogovor.
Čas za vrnitev na trajekt, ugotovim, da bom kakšnih 10 minut prepočasen, treba bo počakati na naslednji trajekt... a še v tistem trenutku poleg mene ustavi avto, v njem pa starejši gospod, ki pravi: "A greš na trajekt?" In že sva se skupaj peljala proti trajektu :) Ob poslavljanju mi ponudi še možnost vožnje z njegovim čolnom, v primeru, da se vrnem na Bressay in ga "slučajno" srečam.

To je to zaenkrat, 2/~100 otokov obiskana, sedaj pa na delo.

Raziskovanje, prvič.

Prost dan in neobičajno sončno vreme - hitro ven dokler traja! Sicer ne daleč ven iz mesta, ker sem se omejil samo na svoje noge, tekel pa tudi nisem. Zato pa je tu že mini fotogalerija utrinkov s sprehoda, tako za občutek, kje se nahajam.

15 minut in sem že na robu mesta ob jezeru Clickmin

Ena ljubših tekaških prog okoli jezera

Še vedno to isto jezero...

Morje! V resnici ga vidiš skoraj na vsakem koraku, zato je pa malo manj tako lahko dostopnih plaž. V ozadju pa polotok Sound, destinacija dneva.

Pogled nazaj proti plaži.

Mini plažica, preden sem jo sprivatiziral...

...oziroma uničil :D

Klifov ne manjka...

...manjkajo pa drevesa. Teh na otoku res ni, samo skrbno vzdrževana drevesa v mestu, ostalo odpihne.

Simulacija gorskega sveta

Svetilnik na konici sosednjega otoka Bressay, najbrž ena od mojih naslednjih destinacij.

Neki ostanki bunkerjev iz 2. svet. vojne

Med bunkerji se lahko sprehodimo po ostankih hodnikov

Veselje dneva, tjulni! Bližam se mestu in slučajno na plaži zagledam tjulna. Pridem bliže, vidim jih več. In še več. Med kamni se odlično skrijejo, zato jih na tej sliki verjetno težko naštejete 10 (OK, 2 sta v vodi...), skupno sem jih videl vsaj 30, torej jih je moralo biti vsaj 100? Bližje mi pa ni uspelo fotografirati, ker se nisem zavedal, da se me bojijo in so poskakali v vodo :(

Romeo in Julija

Sonce se ob treh popoldne začne poslavljati. Noč se bliža magični meji 18 ur.

Uvajanje na novo, polletno življenje

Blog še živi, samo jaz malo manj pišem... razlog: ni posebnega dogajanja. Bom pa zato našteval vtise. 

Prvi šok na delu (in tudi na splošno v Lerwicku) - mednarodnost zaposlenih! Pričakoval sem, da poleg Britancev in mene ne bo preveč tujcev, v resnici pa zgleda kot zelo majhen London (OK, tu je več Škotov kot v Londonu Angležev...). Zaenkrat sem samo med sodelavci spoznal ljudi iz Španije, Portugalske, Italije, Madžarske, Poljske, Romunije, Bolgarije, Grčije, Pakistana, Hong Konga, Malezije, Filipinov... najbrž še od kod drugod. Bojda nisem niti prvi Slovenec, ki dela v tem hotelu, med drugim se je ena od Slovenk tudi poročila in ustalila na Shetlandskih otokih (pa tudi v tem ni edina). 

S pravimi domačini (razen nekaterih sodelavcev) še nisem imel kontakta, na to še čakam, iščem načine kako najlažje priti v kontakt (zaenkrat razmišljam o Couchsurfingu...), neuspešno sem kontakt že iskal v lokalnem "Welcome Pointu" (točka, kjer si lahko tujci poiščejo pomoč glede življenja na otokih, bolj kot meni namenjena tistim, ki imajo težave s službo, nastanitvijo, jezikom...).

Vreme. Zelo grdo (20%), zelo lepo (20%), ali pa oblačno (60%). Ko je neurje, se s težavo prebijem do hotela (veter + dež = klofutanje po obrazu, boli, čisto zares), po neurju je vedno izjemno lepo. Običajno pa je oblačno, dežja v velikih količinah niti ni, še najbolj moteč je veter, ki te ovira med hojo (da ne govorim, kako je šele pri teku).

Sicer pa, ko se opremiš z nepremočljivo budno in nepremočljivimi hlačami, niti ni tako hudo, se kar hitro navadiš (aja, temperatura je že 3 tedne 24h/dan 10°C +- 2, zebe me ne).

Tudi dnevi so iz dneva v dan občutno krajši, ker delam veliko, mi počasi primanjkuje dnevne svetlobe, krize pa še ni.

Posebnega dogajanja pričakovano ni, 1. in 5. novembra je bilo nekaj kresov in ognjemeta (ne razumem zakaj 1., 5. pa zaradi Guya Fawkesa).

Dneve pa si poleg dela, vse več teka in sprehajanja, branja knjig (sem že član Shetlandske knjižnice, zastonj, to!), gledanjem filmov in risank, krajšam tudi z igranjem nogometa v dveh skupinah. 

1. skupina: zame najbolj mednaroden nogomet do sedaj, igranje s sodelavci v lokalnem športnem centru Clickmin; 

2. skupina: igranje z učitelji lokalne srednje šole (Anderson High School), v dvorani te šole. 

Energije za kaj več pa primanjkuje, saj je delo bolj fizično naporno kot sem pričakoval, vse me boli. Ampak bo že, malce se bo treba utrditi :) Se pa na novo odprtem bančnem računu že pridno nabirajo funti.

Mesto Lerwick pa tudi ni razočaralo, več o samem mestu bom pa poskusil napisati v kakem drugem članku, vse ob pravem času, do takrat pa samo nekaj fotografij:

Lerwick z JZ smeri

Pogled prek pokopališča na otok Bressay na vzhodu

Rt Lerwiškega polotoka (The Knob)

Službena pot

Večerni sprehod okoli lokalnega jezera Clickmin z osvetljeno istoimensko trdnjavo

Pogled proti Lerwicku  z lokalnega griča na zahodu, v ozadju otok Bressay

Moja sobica :)

Že delam

Po dolgi naporni vožnji iz Kranja do Züricha (s postankom pri Kernu) z vlakom, z avtobusom prek Kölna in Londona do Aberdeena in z ladjo do Lerwicka, sem v skupnem času 4.5 dni le prispel do mojega novega začasnega prebivališča.
Za naporno pot so dodatno poskrbele še številne zamude: čakanje na vlak v Kranju (slovenske železnice...) - dodatnih 45 min, čakanje na avtobus v Zürichu (baje so Švicarji točni kot švicarske ure...) - dodatnih 45 min, čakanje na avtobus v Kölnu - dodatnih 45 min. Na koncu smo v London prispeli le 1 uro prepozno in namesto predvidenega triurnega postanka sem se odločil za novo taktiko: usedi se na prvi avtobus, ki gre v Aberdeen in se delaj Francoza. Prtljaga v prtljažniku, kontrolor pa pravi, da moja karta na tem avtobusu ne bo veljala in naj počakam 5 minut, da me v  primeru še kakšne proste postelje(?) vseeno lahko spusti gor. Počakam in res pristanem na nočnem avtobusu s posteljami, internetom in vtičnicami, jaz pa tokrat s prenosnikom, luksuz. Brez doplačil.
Tako malo manj utrujen prispem v Aberdeen, si ogledam mesto in muzeje in po noči na trajektu končam svojo pot.

Dokaz moje prisotnosti v Zürichu

Katzensee

Deseturna vožnja na avtobusni postelji in rit

Dobrodošel v Aberdeen. Naslednji dalji postanek

Na spisku ogledov je bila tudi moderna galerija. Pri meni čudeži seveda bodo.

Po nekaj mesecih zopet nekaj škotske obale

Star ribiški del Aberdeena

Moj kotiček na trajektu

Lerwick. Sončno, v Sloveniji pa poplave. Kot bi se ponovilo poletno potovanje, vreme je spet obrnjeno na glavo. Na žalost zaradi utrujenosti večino popoldneva prespim in ne izkoristim redkih shetlandskih sončnih žarkov (lahko bi vsaj malo več fotografiral...).

Eno fotografijo pa le imam. Sedaj je že nekaj dni oblačno/deževno

Po uvodnem sestanku, vseljevanju, vožnji okoli mesta, prikazu hotela in kuhinje kjer bom delal, je šlo hitro zares. Že naslednji dan me je čakalo 10 ur izmenskega dela.
O samem delu ni potrebno preveč besed. Sem neke vrste kuhinjski pomivalec, torej skrbim za čistočo v kuhinji (čiščenje posode, pomivalni stroj, pospravljanje posode...), da lahko kuharji nemoteno kuhajo.

Toliko za danes, več prihodnjič!