Srečno in zdravo življenje

Mogoče nekoliko iz protesta, mogoče z izgovorom, da sem utrujen od dela, mogoče zato, ker se mi je tako pač zaljubilo, sem novoletno noč kar prespal. Pa kaj, če je to večini ljudi smešno, nekateri me bodo imeli zaradi tega še za čudaka, jaz pa pravim, da je to le še ena noč v življenju, ki jo lahko preživim kakorkoli hočem.
Tudi novoletnih zaobljub nisem nikoli maral. Najbrž zato, ker nerad preveč načrtujem (čeprav tudi brez tega ne gre), ampak sem podpornik spontanosti. Edino tako se ne omejujem s stvarmi, za katere lahko sproti ugotovim, če so ob tistem času res potrebne, poleg tega pa sem vseskozi lahko odprt še za neskončno idej.
Kljub temu sem z jutranjim novoletnim skokom v mrzlo severno morje (temperatura nekje me 8 in 10°C) nekako simboliziral še eno leto polno norosti, presenečenj in izzivov. Brez potovanj, ki vse to vsebujejo, seveda ne bo šlo. In ne samo v novem letu, kadarkoli. Zaenkrat vem samo, da bom še 4 mesece delal v kuhinji (tretjino dela sem že opravil), kaj točno se bo dogajalo, ko se vrnem domov, še ne vem, vem samo, da bo na koncu dobro.
Bistvo je, da bom še naprej poskušal živeti svoje nepredvidljive in vseskozi spreminjajoče sanje ter iz dneva v dan poskušal biti boljši ne glede na to katerega leta smo. Ironično, da to pišem prav na začetku leta. Kontradiktornost. Mogoče pa le nisem drugačen?

Po dveh mesecih dela izgledam nekako takole

Shetlandski pokrajini pozimi dajejo barve le še mavrice. Vsi zeleni travniki so postali rumeni. Vsaj takrat, ko sveti sonce, sicer so... sivkasti?

Čupavi konj in dva ponija v ozadju. Ter barva trave, ko ni sonca.

Veselje po opravljenem izzivu - skok v severno morje. Pozimi. Sicer se imam za človeka, ki dobro prenaša bolečine, vendar mrzle vode nisem nikoli prenesel. Zato je bil ta dogodek izziv.

P.S. Še vedno čakam na primerne dneve za celodnevne izlete.